Obdobje prve trme sega od 2. do 4. ali 5. leta otrokove starosti. Zakaj prve trme? Zato, ker ločimo v razvoju otroka še drugo izrazito obdobje trme, ko začne otrok odraščati in stopi v puberteto. Obdobja trme so v otrokovem razvoju nekaj povsem normalnega in so za otrokov razvoj nujno potrebna, so pa zelo težavna za starše in so velik izziv pri vzgoji naših otrok.
V tem obdobju je mogoče doseči veliko več, če se poglobimo v otrokovo osebnost in se zavemo, da ima vsako otrokovo ravnanje svoj vzrok. Pomembno pa je tudi, da se zavemo, da so v otrokovem življenju obdobja, ko se zaradi telesne in duševne nebogljenosti in z malo izkušnjami še ni sposoben v kratkem času prilagoditi zahtevam staršev in družbe.
Vsem je razumljivo, da od majhnega dojenčka , ki veliko joka še ne moremo veliko pričakovati, komaj leto dni kasneje, ko imamo opraviti z dveletnim otrokom, pa od otroka zahtevamo že veliko več, se pa ne zavemo, da je še vedno nebogljeno bitje, ki se lahko šele postopoma uvaja v pravila življenja, ki pa jih v tem času še ne razume.
Otrok je v tem času zelo ljubek in navezan na starše, neposredno kaže svoja čustva in jih viharno izraža. Je izredno domiseln, ima bujno domišljijo.
Problem nastane, ko začne otrok za vsako ceno uveljavljati svojo voljo, je v obdobju egocentrizma in je prepričan, da se ves svet vrti okoli njega in želi biti stalno središče pozornosti. Otroku je v tem obdobju lastno ugodje poglavitni smisel življenja, odrasli pa mu želimo s svojim načinom, z veliko prepovedmi dokazati da so zahteve odraslega pomembnejše od njegovih. Otroci so v tem obdobju še zelo nepotrpežljivi in živijo samo za sedanji trenutek, z vzgojo pa ga učimo potrpežljivosti in večje odgovornosti za lastno življenje. Zgodi se, da ga odrasli neprestano popravljamo, ga »kregamo«, in mu prepovedujemo. Pri otroku nastane občutek neugodja in iz tega se razvije odpor in trma. Saj tudi odrasli odreagiramo na enak način, če nas nekdo ves čas popravlja, nas kritizira in nas hoče spremeniti po svojih merilih.
Trma je torej povsem naravna in nujna reakcija otroka na naše vzgojne zahteve, na težnje, da bi ga preoblikovali. Zavedati se moramo, da je trma za otrokov razvoj pomembna in da je izraz otrokove razvijajoče osebnosti, njegove vitalnosti in lastne volje, ki pomembna človekova sposobnost. Je izraz otrokove želje, da bi vplival na dogajanje okoli sebe, da bi bil aktivni sooblikovalec sveta. Otrok bo to močno voljo potreboval tudi kasneje v življenju, da bo dosegel življenjske cilje in premagoval težave. Zato je nasilno zatiranje prvih izrazov otrokove volje in življenjske energije, s katero želi posegati v svet okoli sebe , za otrokov razvoj.
V tem obdobju je na preizkušnji naša potrpežljivost. Trma bo mnogo lažje prešla, če bomo postopoma postavljali pred otroka nove zahteve, če bomo postopali potrpežljivo in ne bomo od otrok zahtevali preveč vzgojnih zahtev hkrati.
Ko že pride to obdobje, je pomembno, da otrokom postavljamo meje oz. jih navajamo na upoštevanje pravil, ki veljajo v okolju in doma. Otroci bodo preizkušali naše potrpljenje, vendar velja vztrajati, kajti to je dobra »naložba« za prihodnost.
Pomembno je, da ste veliko z otrokom, da svoje odsotnosti ne nadomeščate z vedno novimi igračami/darili, da mu dajete občutek varnosti. Občutek varnosti, pa otrok pridobi tudi na način, da mu dajete jasna sporočila, kaj je dovoljeno/sprejemljivo in kaj ne. Za otroka bo najlažje, če bosta starša pri tem enotna . Pravila naj se iz dneva v dan ne spreminjajo, kajti to povzroči pri otroku še večji upor.
OTROKOM JE POTREBNO OMOGOČITI DOVOLJ ČASA, DA LAHKO RAZVIJA SVOJO SAMOSTOJNOST IN LASTNO OSEBNOST.